ISTRA-HIDRO PROJEKT

Ozadje Projekta

 

STANJE:

Širše čezmejno območje geološko in geografsko opredeljenega polotoka Istre med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom je klasično kraško območje, v katerega podzemlju se nahajajo bogati vodni viri oziroma vodonosniki. Ti vodonosniki napajajo najpomembnejše vire pitne vode na obeh straneh meje (Rižana, Dvori, Bistrica, Bužin, Gabrijeli, Bulaž, Sv.Ivan, Gradole, Riječina, Zvir in Martinšćica), iz katerih se s pitno vodo oskrbujeta tudi veliki pristaniški mesti Koper in Reka, ter večje število manjših mest in naselij, skupaj več kot 370.000 ljudi na obeh straneh državne meje. Glede na to, da gre za turistično zelo razvito regijo, se število ljudi v sezoni večkrat poveča, kar dodatno obremenjuje vodovodne sisteme, tako s stališča razpoložljivih količin vode kot tudi s stališča kakovosti te vode.

Varovanje podzemnih vod je na kraških terenih izjemno zapleteno. Znano je, da so kraški vodonosniki zaradi močne razpokanosti in velike prevotljenosti zelo občutljivi na onesnaženje s površja. Poleg tega se podzemne vode v krasu pretakajo z velikimi hitrostmi in na velike razdalje, zaradi česar se lahko onesnaženje pojavi v več deset kilometrov oddaljenih izvirih že v nekaj dneh. Zaradi takih značilnosti kraških vodonosnikov morajo vodovarstvena območja zajemati velike površine, ki se lahko na obmejnem območju širijo globoko na ozemlje sosednje države. Prav take razmere imamo na obravnavanem delu državne meje, med Slovenijo in Hrvaško.

TEŽAVE:

Osnovna težava je dejstvo, da se raziskave in varovanje podzemnih vod v obeh državah izvajajo samo do administrativne meje. Kljub temu, da je dobro znano, da se vodonosniki širijo tudi preko administrativne meje, še vedno ne razpolagamo z usklajenimi strokovnimi podlagami, s pomočjo katerih bi lahko točno opredelili geometrijo vodonosnih sistemov, niti dejansko obremenitev podzemnih vod, kar sta predpogoja za določitev stopnje in ukrepov varovanja na ozemlju sosednje države. Poleg tega obstoječi pravni ureditvi in metodologiji ne omogočata skupnega ustreznega in primerljivega vzpostavljanja vodovarstvenih območij na ozemlju sosednje države, in zato tudi ne ustreznega načrtovanja upravljanja tega prostora. Odsotnost varovanja na drugi strani meje lahko pripelje do nepopravljivega poseganja v prostor, česar posledice so lahko izjemno hude in dolgotrajne. Pri tem je potrebno še posebej opozoriti na nezadosten razvoj dejavnosti za upravljanje z odpadnimi vodami in komunalnimi odpadki. Številni primeri kažejo, da sta obveščenost lokalnih skupnosti o naravni povezanosti čezmejnih vodonosnih sistemov in osveščenost o dolgoročnosti neželenih vplivov na podzemne vode v krasu na zelo nizki ravni.

PRILOŽNOSTI:

Strokovnjaki z obeh strani državne meje ocenjujejo, da stanje vodnih virov ni tako ogroženo, da ne bi mogli doseči okoljskih ciljev evropske politike upravljanja z vodami, vendar je potrebno težave reševati še danes. Z uvedbo tega projekta se odpirajo možnosti približevanja celovitemu upravljanju z vodnimi viri, še posebej pa oblikovanju skupnih načrtov in usklajevanju zaščitnih ukrepov v vodovarstvenih območjih, kar je v skladu z Vodno direktivo. S skupno opredelitvijo teles podzemne vode, upoštevajoč strategijo uvajanja Vodne direktive, je možna tudi skupna ocena vodnih virov in skupni razvoj okoljskih standardov ter dejavnosti nadzora. Rezultati predlaganih dejavnosti projekta so dobra podlaga za pripravo skupnih načrtov rabe in varovanja, razvoj in nazadnje tudi upravljanje naravnih čezmejnih sistemov. Velika prednost je dejanska povezanost prebivalstva na čezmejnem območju in podoben ter razmeroma dobro primerljiv sistem izobraževanja in upravljanja. Zelo pomembno je poudariti, da bo imel del neposrednih učinkov tega projekta, kot sta na primer predlog obojestransko sprejemljivih pravil za izvedbo varovanja čezmejnih vodonosnikov ter popolno strukturirani GIS sistem, trajno vrednost in bo neposredno uporaben tudi za preostali del meje med Slovenijo in Hrvaško.

NOTE! This site uses cookies and similar technologies.

If you do not change browser settings, you agree to it. Learn more

I understand

Istra-Hidro projekt:

Trajnostno upravljanje s čezmejnimi podzemnimi vodami med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom.

Showcases

Background Image

Header Color

:

Content Color

: